»Nisem mogel pobegniti in se izolirati v intelektualnem slonokoščenem stolpu. Zdelo se mi nujno iti na ceste ter dokumentirati in komentirati družbeno-politične razmere v moji državi v težkih časih.«
»Bi rekel, da, ampak ne odgovornost v tem družbenem smislu. Gre za dvojno odgovornost, najprej za odgovornost do samega sebe. Dobra pesem se rodi, kadar je pesnik iskren, ampak najprej iskren do samega sebe, in to iskren do krvi.«
»Nenehno si moramo prizadevati prevzpraševati hierarhije, jih rušiti in najti prostor za vse. Moramo odkriti boljša pravila za sobivanje v svetu, ki mu vladajo osebni interesi, želja po moči, mafija in kriminal.«
»Čutim veliko prostora za aktivizem v polju sovraženega govora. Medmrežje, denimo, ni svet svobode, zaradi svojega dela sem večkrat napadena na Twitterju z desne strani, in žal nisem edina, kjer je glavno napadati drugače misleče.«
»Nelogično je, koliko opažam policije vsepovsod. Zdi se mi povsem nelogično, da imamo opraviti z nečim, kar je neoprijemljivo, kar ne vemo natanko, kako deluje, vse, kar je vizualnega okrog nas, pa je neka represija.«
»V mislih imam vedno eno in isto – da je dobro, če se organiziramo od spodaj navzgor, da ne gremo v vsako bitko, predvsem, da ne gremo v tiste bitke, v katerih smo šibkejši, ampak se dogovorimo s tistimi, ki so nam podobni.«
»Gre za neke vrste strategijo, kako ljudi, ki se sicer sami ne bi načrtno odločili za obisk kakšne ustanove za sodobno umetnost, zbližati s tovrstnimi umetniškimi stvaritvami in nemara vzbuditi zanimanje tudi za naprej.«